Bipolar Times Vse, kar rabiš, je pogum, da pokažeš svetu, kdo si v resnici.

A ni v bistvu že vse določeno, sam traja, da prideš do tja?

16.10.2017 · Objavljeno v Tereza Vuk

Kdaj razmišljam, da kako smešno je, kam so nas življenske poti pripeljale. Še jaz, k sem res ta zadnja z ambicijami, sem si kot mejhna želela neki bit. Kot otrok sem hotla bit igralka, odvetnik ali veterinar.
Veterinar hoče bit po mojem vsak mulc, ker so kužki tok cute, pa pol dojameš da boš tlačil roke v rit kravi, pa stvar kr naenkrat ni več tok zanimiva oziroma ta ideja ti ne diši tok več.

Sama seb sem izigravala odvetnika
Odvetnik pa igralka se mi pa ne sanja zakaj. Do odvetnika sem najdlje prišla, ko sem mogla svojo rit reševat in lagat k nora na kakšni policijski postaji al pa sodniji. Torej sem sama seb izigravala odvetnika. Sem vprašala enkrat frenda sodnika, bivšega predsednika sodišča, če bi bla jaz cool kot odvetnik. Je rekel, da me ne bi rad gledal v sodni dvorani. Enkrat mi je en policaj rekel, da nej grem za odvetnika al pa na radio delat, k sem bla tok glasna neki pa pametna. Če sem mela pa prov.

Sedim sred belga dneva nekje, vidim mulce k zvijajo joint, in kr naenkrat iz nekje dva modela na kolesih, s tistimi ruzački na hrbtu. Men je blo jasno, da sta krimiča, pa mulcem očitno tud, ker so takoj fuknili po tleh po zemlji un še ne zvit ubogi joint. In se že s koles dereta:”Pober!” skočita ta dva čist živčna s koles, začneta sikat in kazat izkaznice. In tamau en se dela budalo, un en ta zasikan, ta bad cop igra, začne “pokaž dokumente”, gore dole. In vidi, da je ta model en mesec pred osemnajstim letom in da ga bojo odpeljali pa poklicali starše.
Ker pazi to, zakaj. Ker ni upošteval navodil uradne osebe in je fuknil vse po tleh. Tam pa nisem zmogla držat gobca: “Čakte, kako nej bi pa on vedel, da ste vi uradna oseba?” Je kr s ta belim začel gledat un ta jezen krimič. “Sej sta sam dva na kolesih v običnih cunjah. A zdej smo mi kr dolžni vsazga mimoidočega poslušat, ko zasika “pober”? Plus, vidva sta izkaznice šele pol pokazala. Ker če jaz kej sledim, je prekršek spustit eno roko z balance in ti je nisi pridno, torej mulc ni mogel vedet da si ti uradna oseba.” Me je začel tko penast gledat in ko sem zaslišala: “Veš kaj ti, pejt delat za odvetnika al pa na radio,” mi je blo jasno, da je boljš, da se ne drkam več z njim, ker ta zadnja komedija z njimi me je stala 800 evrov zarad mojga gobca.

Igralka cel lajf
Sam pustmo te zgodbe. Do igralke sem pa tud skor prišla. V tretjem, četrtem razredu sem bla v lutkovnem krožku. Prov vidim učilnico, kjer smo vadili in našo mentorico, čist naspidirano hipijevko. Tam smo vadili tekste, lutke sploh ne vem iz kje so se znajdle, ker jaz sem bla takrat še en navaden geek in sem se ta prva napiflala besedilo na ful, pa še znala dobr brat oz. recitirat, izigravat neki, whatever in sem mela pol vedno vlogo pred lutkarskim odrom. Uni vzad z lutkami, jaz pa spred igrat nekoga in vodit kao celo predstavo. In to smo prov hodili okol po Sloveniji in nastopali. In so me opazli v eni predstavi, k smo jo mel v Španskih borcih in so me povabli na avdicijo za film Desovila, po stripu Dese Muck v Pil-u. Ne spomnim se dost, vem, da me je peljal fotr, pa da mi je blo ful bedno tam, čeprov sem prej pred množicami nastopala. Itak sem pušnila na avdiciji, in itak niso pol nikol posneli filma, ker Viba ni mela keša al neki.

Pa sej sem igrala cel life …Kolkrat sem mogla starcem lagat. Pa to so ble za oskarja vloge. Če hočeš manipulirat s folkom, morš bit jebeno dober igralec. Pol pri 15-ih mi je ratal vseen za vse te igralsko-odvetniške podvige in sem se odločila, da bom jaz živela rajš rock’n’roll.

Naša življenska pot je že določena
Ampak, ko pomislim za nazaj, name pa na brata, kaj se najbolj spomnim, ko sva bla otroka? Da si mene najdel sam v knjižnici, pa skoz se mu brala knjige na glas, on je pa pol cele dneve špilal igrice na compih in bil čist živčen, če revija Joker ni prišla na dom tist moment, ko si je zamislil.
In pol pomislim, da kje sva zdej. Tamau je študiral filozofijo in sociologijo kulture, zdej pa dela računalniške igrice v Parizu. Jaz pišem in se otepam bralnih večerov in množic, ker mi grejo na živce. A ni v bistvu že vse določeno, sam traja, da prideš do tja?

Zato so pa šle men šole na živce. Kaj me kurac silite s fiziko, če vidte da sem glupa k točak za to in mi je ta zadnja stvar k me zanima? Dejte men spise, knjige, pa tuje jezike. Ker je pa res čista bruka, če se enkrat na trideset let zgodi, da uletiš v debato o fiziki in nimaš pojma, zakaj se žogca odbija.

V bistvu je naša življenska pot že določena, sam vprašanje sreče zdej, če te bo zaneslo na ta prav tir. Enkrat sem srečala enga frenda izpred let, pa mi je rekel: “Men je blo zate skoz jasno, da boš neki še nardila. Da bomo brali o teb, pa ne bo črna kronika.” Sem se hotla kr začet dret: “Jaz tud, jaz tud, sam me noben ni štekal!”
Ampak, ko sva se pa s sestrično vidle po parih letih in peljale na en pogreb, mi je pa čist kontra rekla: “Pa kdo bi rekel kdaj, da boš tkole pisala.” Sem bla čist šokirana in razočarana: “A to ni blo jasno da bo en dan tko al kaj?” “Ne??” Fuck, res. Jeba je to, ko sam ti vidiš v naprej. Sam oni niso bli zraven, ko je v tretjem ali četrtem razredu v podaljšanem bivanju, tovarišica (pozabla ime), ker smo imeli naloge za tam napisat en domišljijski spis (zalutala sem prov v vesoljce neki), se postavila pred cel razred in začela moj spis brat, pa rekla: “No, tko se piše.” Takrat mi je blo ful neugodno, danes pa štekam. V osmem razredu sem že dobivala ukore in sikala čez MTV voditelje v šolskem glasilu. Ampak to je že druga zgodba.


Preberi tudi

  • 22/05/2017Js bi bla razprodana prej k kokain v bombončkihUra je deset zjutri in polomljena od vikenda pišem na hitr, da me urednik ne ubije. En dan bom tko nagonila vse kolumne v pm, da nobenmu ne bo nč jasno. Prvega junija bo točno dve leti od […] Posted in Tereza Vuk
  • 29/01/2017My circus, my monkeysPrej sem mal gledala po FB, če najdem kakšno idejo za kolumno, ker mi tipično prokrastinatorsko deadline v rit skače. Moje standardne nedelje. Tipkanje, pošiljanje teksta uredniku, pa […] Posted in Tereza Vuk
  • 27/03/2017Pozna kdo koga, k mu je ime Sandokan?Vsi k pišemo smo ego tripi Ko me kdaj kdo vpraša, kako je pisat kolumne, mu odgovorim, da je fucked up. Ker je res. Imet vsak teden novo temo in probat še napisat približno dobr, je kr […] Posted in Tereza Vuk
Povej naprej ...Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on TwitterShare on Google+Share on LinkedIn

Oddaj komentar