Bipolar Times Vse, kar rabiš, je pogum, da pokažeš svetu, kdo si v resnici.

Zgodbe poteptanih duš

13.11.2017 · Objavljeno v Tereza Vuk

Včeraj, ko so ljudje hiteli na volišča obkroževat svoje favorite, je bila moja edina dolžnost sam napisat neki. Čeprov mi je zadnjič ena bralka poslala sporočilo, da se je sodelavcu na drugi stran mize sred joba kr neki snel iz ljubega miru in začel njo spraševat: “Ej, a ti misliš, da gre Vukova volit? Koga? In zakaj njega?” Sem ji rekla naj mu reče, da Vukova ne gre volit, ker se ji ne da it podaljšat osebne. Pa še nobenga nimam za obkrožit.
Folk preveč misli, da jaz celo kej razmišljam. Pa ne kej preveč. Zadnjič me je nekdo nekje na fb taggal pod enim člankom od Vesne Vuk Godina in pripisal: “Saj je to tvoja mama, ne?” “Ma kaki, še v sorodu nisva.” “Aja, sem mislil, ker sta obedve intelektualki, pa pišeta, pa tko.” Če so intelektualci folk k nima šol, pol sem lahk tud to.

Zadnjič je uletel do mene v kafani en doktor znanosti al neki, k se šunja po tv-ju pa pametuje in se ves vesel začel dret: “Tereza, jaz sem tud svojo knjigo dal na šank!” Ne rabiš bit doktor, da dojameš, da v svoji lokalni kafani morš nujno fuknit svojo knjigo na šank, pa čeprov smo skor že knjižnico tam naredili. Ker še sanja se ti ne, kok knjig boš zdilal, koga vse spoznal in kok pirov zastonj spil.

Kako se ranjene fucked up duše najdemo?
Sam zares, jaz ne razmišljam o politiki in podobnem sranju, mam zadost svojih jeb. Jaz rajš raziskujem svet. Po lokalih. Pa ne po kakšnih pozerskih umetnih hipsterskih scenah, po pristnih luknjah. Tam se najde razčefukane človeške duše. Jaz sem pač tipičen strelec in mi je ta zadnji blem klepetat kr z vsakim.
Ta teden sem uletela vsa munjena iz centra v lokal, se prisedem k eni mizi in mi kr naenkrat začne en model razlagat: “Veš, moj sin je naredil samomor.” To so uni momenti, ko vidiš človeka s solznimi očmi in bolečino v seb, pa ne veš kaj rečt. Sploh pa ne veš, zakaj je začutil, da glih teb lahk pove vse. “Samo ven je šel in rekel, da pride kmal nazaj.”
Ko mi je opisal vso sceno, pa sploh nisem vedla kaj rečt. “Jaz sem kriv. Mogu bi videt. Zajebal sem kot fotr.” Gulp.
“V vse religije sem se pol probal vržt. Nekje sem hotel najdet logiko. Pa je nisem nikjer. Pol mene manjka od takrat, žena se ga je zapila. Kr napiš to vse, ker tako je življenje. Kurčevo. Pa rajš povej kaj boš pila, pa eno knjigo bi kupil.”
In tko je odšel s solznimi očmi in knjigo pod ramo svojo pot. Sem sam gledala za njim s cmokom v grlu. In razmišljala, da kako se take ranjene fucked up duše najdemo. Nič nimamo skupnega, razen uničenih,  poteptanih duš. In tega ne boš razlagal frendom, ampak se ga boš šel zapit nekam v eno luknjo in boš kr enmu random neznancu fuknil razrezano srce ven na pladnju. Ker se ti kr zdi, da te bolj šteka kot cel svet.

Življenje ga je preobleklo v obleko enga starca
In tko se je zazdel tud enmu devetdesetletniku par dni nazaj. Mislim, men že to ne gre v račun, da kako ma lahk čiča k je letnik 28, sploh še izpit za avto. In pol še men razlaga proceduro, kako mora vsak let obnovit vozniško: “Veš, to niso heci, da greš recimo kr v kontra smer, če ne vidiš dobr.” A, ma nemoj. Pa tebe lahk srce izda, že sam če prdneš premočno. Bi uletel ponesreč tam dol po Čopovi z avtom, pa naredil celo pizdarijo. Ko mu je en drug model rekel, če ga zapelje domov, mu je odgovoril: “Men motor še laufa, bencina mam pa tud zadost.”
Sam očitno ni mislil na avto, ker se je obrnil k men: “A veš kaj bi jaz rad, preden umrem? Še enkrat dobr polizal tamalo.” Kakšna druga ženska bi bla vsa šokirana, jaz, vsega hudga vajena, sem mu pa najprej zatežila: “Ja, najboljš, da še viagro začneš usat. Pol boš pa res hitr delal ženi družbo tam six feet under. “Pa sej zato sem rekel polizat.” “Pa sej ni tok težko koga spoznat. Ziher mate kakšna dobivanja za take penziče. Tam si ubodeš eno 20 let mlajš in to je to.” Ampak je kr naenkrat tko neki žalosten ratal: “Veš kok sem mel jaz rad svojo ženo.Ampak sam, sam ne bi smel bit noben človek!” In kaj nej jaz pametujem enmu skor 50  let starejšemu, k mu je jasno enkrat bolj k men, kako ta kurčev life laufa. “Pa sej ena mi je všeč. Skoz me kliče. Ampak jaz ji ne upam povedat, da bi to pa to z njo. Kaj če mam sam jaz to v glavi? In pol zajebem še prijateljstvo?” “Ja, pa povej ji ne.” “Ne upam.”

Najprej sem dojela,da kok cute, k majo devetdestletniki v bistvu iste probleme k mi. Pol je ratalo pa še men žalostno vse skup. Tam sem gledala v bistvu enga navihanega mejhnega fantka, polnega modrosti in čist bistrih možganov. Gledala sem enga k se počuti v seb starega 20, ampak ga je življenje vmes preobleklo v obleko enga starca. In tud če se njemu zdi, da motor še laufa in ma doživotno zalogo bencina, to ni glih tko.

Po drugi strani jim zavidam. Kako so nekak pomirjeni s sabo in jim je ta zadnja panika umret. Sej, kaj pa boš. Vsi partnerji pokojni, vsi frendi pod zemljo. Čiča se zdej zajebava, da on bo počakal Borisa Pahorja, in ko umre Boris, bo on dočakal leto več. Če ma Boris danes 104 leta, ga čaka še kr lepa pot. In kokr je zajebant, si bo ziher zaželel Murkota, da mu poje na pogrebu. Odkar ma tud pogrebe čez s sloganom “Naj bom z vami od začetka do konca.(rezervacije možne vnaprej)”, je to kr hit. Zajebeš vso familijo, frende, une, tretje, tebe ni več, oni morjo pa mirno tiho stat pa poslušat štajerskega slavčka. Ni da ni.

Sej pol je blo spet smeha, ker je čiča skor čez vse mize padel, kr tri stole vlekel za sabo, sam se je ujel k ta velik in obtožil kafano: “Kurc pa taka kafana, kakšne štenge mate to??” Tud volitve mu niso ušle: “Uni so vsi zadrogirani in ni čudn, da pol lahk eno uro tam neki trobezlja, ljudje pa mislijo kok so pametni.” Pol je spil do konca svoj vinček, skadil čike, se k gentleman zahvalil za družbo in odšel v avto novim dogodivščinam naproti. Je treba porabit bencin do konca. Za moment sem se ustrašila, ko je odhajal, da je prdnil, ampak očitno ura še ni njegov cajt.


Preberi tudi

  • 12/04/2017O, fuck, ne še kolumna Članica prokrastinatorskega kluba Na hitr pišem kolumno, lovim dva dni nazaj. Kar mi ni podobno. Ko sem začela skor dve leti nazaj pisat kolumne za Fokuspokus, so frendi stave polagali, […] Posted in Tereza Vuk
  • 02/10/2017Zuckerberg bi nam moral dat možnost brisanja naših debilizmovPo napornem petku je spet nedelja in spet pisanje. Da je bil naporen petek, sem dojela včer, ko sem se vsedla za comp in vidla kakšna sporočila sem pošiljala folku naokol: "Mpabtud vem […] Posted in Tereza Vuk
  • 02/11/2017Otroke na igrišča, ne v kafaneZadnjič sem delila na FB link une kafane, kjer majo mačke notr. Ker so popizdili in javno objavili, da mularija izpod desetih let ni več zaželjen gost. Valda je blo že pod linkom pun kurac […] Posted in Tereza Vuk
Povej naprej ...Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on TwitterShare on Google+Share on LinkedIn

Oddaj komentar