Bipolar Times Vse, kar rabiš, je pogum, da pokažeš svetu, kdo si v resnici.

Vsak dan se spomnim, da sem bipolarec

13.05.2017 · Objavljeno v Jaka Tomc

Vsak dan se vsaj dvakrat spomnim, da sem bipolarec. Najprej zjutraj, ko poleg prehranskih dodatkov vzamem majceno tabletko antipsihotika, in nato še zvečer, ko pogoltnem t. i. stabilizatorje razpoloženja, ki me kmalu zazibajo v spanec. Ker to ni dovolj, grem enkrat na štiri tedne na Polikliniko, kjer mi po kratkem razgovoru v rit vbrizgajo  še en antipsihotik v obliki živorumene tekočine.

Roko na srce, ni tako hudo, kot se sliši. Zdravila učinkujejo in od zadnje hospitalizacije v “ljubljanskih toplicah” bosta minili dve leti. Vmes sem, tudi s pomočjo psihoterapije, prišel do novih spoznanj o sebi, zaradi katerih sem močnejši in odločnejši, da ne pustim bipolarni motnji, da namesto mene upravlja z mojim življenjem. To je veliko lažje reči kot storiti, a na neki točki se moraš odločiti, da bolezen nisi ti in da si sam gospodar svojega telesa in uma. To ne pomeni, da sem zmagal, ampak da sem se dobro pripravil na morebitno novo bitko z boleznijo, ki je zahrbtna in sila nepredvidljiva.

Atrofija možganov
Da pa mi ne bi bilo v življenju prelahko, so mi pred osmimi leti postavili še eno diagnozo. Začetna atrofija možganov. Postavili so mi jo v času hude depresije in me za nekaj časa popolnoma ohromili. Nevrolog me je sicer skušal pomiriti, da to ni nič takšnega, da pozna človeka z atrofijo, ki je vrhunski matematik. Da so možgani kompleksen organ in da prevzamejo funkcijo delov, ki odmirajo. Za nameček je bila na testiranju mojih kognitivnih sposobnosti prisotna še skupina študentov, ki se je blazno zabavala ob mojem štorastem razlaganju pregovorov. Zaključili so, da imam manj razvito sposobnost abstraktnega razmišljanja, sicer sem pa v redu. V redu?! Odmirajo mi možgani, meni pa govorijo, da sem v redu?! Svet se mi je podiral …

Osem let (in precej hospitalizacij) kasneje je tik pred izidom moja šesta knjiga, kriminalni roman 720 utripov srca. Poleg pisanja delam v računovodskem oddelku in vodim založbo Manični poet, ki je vzhajajoča zvezda. Ko mi je pred nekaj leti osebna zdravnica predlagala invalidsko upokojitev, sem ji rekel, da sem šele dobro začel živeti in da to nikakor ne pride v poštev. Večkrat bi lahko obupal, a sem se ob vsakem padcu pobral še močnejši in odločnejši, da nekaj naredim iz sebe. In sem. Moja volja do življenja je premagala strah pred boleznijo in mi omogočila, da danes lahko svoje izkušnje delim s tistimi, ki imajo podobne težave. Vse je stvar odločitve. Jaz sem se odločil, da iz svoje bolezni potegnem najboljše. Verjetno bo do konca del mene, a en drugemu sva pokazala, da znava živeti v harmoniji. Naj traja.

Jaka’s quotes

"Pri 14 letih sem izdal prvo knjigo, s 16 leti sem bil v LA Timesu proglašen za najbolj obetavnega mladega pisatelja v državi. Preden sem dopolnil 18 let, sem bil odvisen od pomirjeval in večino časa pijan. Življenje pisatelja prinaša določene posledice."— Jaka Tomc

Preberi tudi

  • 10/09/2017Nisem se odločil, da ne bom normalen. Tak sem."People who say they are okay with your mental illness are okay with your mental illness until you actually act mentally ill." ~ Matt Haig Nisem se odločil, da bom bipolarec. Nisem prosil […] Posted in Jaka Tomc
  • 20/01/2017Kako globoko lahko grem? Do konca!Sem bil v sredo gost v trboveljski knjižnici. V bistvu sem bil prvič gost v kaki knjižnici, zato niti nisem imel pričakovanj. Upal sem samo, da ne bom odgovarjal zgolj z "da" in "ne". Ker […] Posted in Jaka Tomc
  • 17/01/2017Pisatelj sem postal tako, kot nekdo postane gejTole je moj prvi zapis na tej strani po septembru 2015. Zaman ga boste iskali, tako kot vse, ki so bili tukaj zapisani pred njim. Zakaj? Ker se mi je zdel pravi trenutek za nov začetek. K […] Posted in Jaka Tomc
Povej naprej ...Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on TwitterShare on Google+Share on LinkedIn

Oddaj komentar