Bipolar Times Vse, kar rabiš, je pogum, da pokažeš svetu, kdo si v resnici.

Tko to pri nas laufa. Kdo si in koga poznaš.

12.02.2017 · Objavljeno v Tereza Vuk

Ta sreda je bila v znamenju kulture. Vem glih sam zato, ker so ble popoldne štacune zaprte. Pa zarad FB, ker je bil poln Francetov in Vinkotov. In spet smo bli Slovenci na dveh straneh. Na unih, k so na vse pretege hvalili Moderndorferjev govor na proslavi, in na unih k so se kurčili nanjga oz. imeli takoj ene pripombe. Na une k so peli hvalnice Prešernu, pa na une: “Kaj bomo zdej kle enga pijanca pa pedofila proslavljali.”

Da rab kultura več keša, mi je jasno. Kje pa pri nas kej štima z denarjem. Vinko je pozabil sam omenit, da je kultura en zaprt krog. Se pravi se ta keš za kulturo vrti sam enim in istim. Dvomim da lahko en nadobuden ustvarjalec kr tko pride v ta krog. To so si zaskvotali stolčke in ni variante, da ga odstopijo komu drugemu. Ampak mi hočmo tud nove obraze. Isto je s televizijo ali radiom. Nej proba pridet kakšen nov iz nč kr tja. Ma kaki, zasedeni stolčki do penzije. Isto k kurčevi politiki. Sto let iste face že gledamo. Jaz jih gledam že od mojga štirinajstega leta, pa jih mam 40. Sej smo selo, sam jebo mast, nimamo nekih novih svežih sposobnih ljudi? Mamo, sam so očitno vsi pobegnili ven. Mislim, če bom cele dneve goltala mineštro, veš da boš na konc sam še dunajca sanjala.

To je spet ta naša premejhnost, vse pofukano med sabo pa vsi v sorodu. Če ne si bil pa od koga sošolec. Poznam kr neki ljudi, k nisi bli tok sposobni kokr eni drugi, ampak so naredili sprejemce na faksu, ker je pač njihov oče tam zaposlen. Itak, ne morjo mu kolegi fuknit sina na sprejemcih. Uni ta sposobni pa izviseli. Eni moji frendici je fotr kr kupil šolo. Ker je mel sošolca k vse zrihta, če pade mal dinčkov v kuverto. Tko to pri nas laufa. Sam koga poznaš. Pa od koga si. Predvsem je pa važno, komu boš v rit lezel. Ali bog ne dej se komu zamerit. Na FB  točno lepo vidiš, kdo se komu slini, sam zato ker se mu splača. Pr men je to sam fuck off. Al me boste cenili zarad moji tekstov al pa ništa.

Nisem idealna, tečna sem, kolerik, rada drinkam, ampak taka sem. In jaz se res nimam kej za pritoževat, sem lep primer tega da ti lahko čisto samemu rata. Bom pa večni outsider, kar  k moji že tko odbiti življenjski zgodbi itak paše. In nikol nisem razlagala s kom sem jaz v sorodu, glih zato, ker sem hotla videt, kok sem sama, čist sama, zares dobra.  Sam ni vsak tok zmešan k jaz. In tko laufa pri jobih in pri vsemu. In pol mi butlji še vedno iste volimo in iste podpiramo. Kdaj se kdo buni po FB: “Ja, kle vsi pametujete po netu, kdo bo šel pa na ceste?” Sej ma prov, sam kdo bo prvi začel? Vsi okol mene se pritožujejo čez situacijo, sam če bi jim pa rekla, če gremo na cesto, pejmo vržt dol parlament, se najde pa takoj cel kup izgovorov:” Ja, pa mam otroke. Pa kaj če izgubim službo. ” Ja, pol nam pa že ne gre tok slabo.

Pa da ne bo pomote, tud mene ne boš videl na cesti, razen ko bom brezdomka. Ker ne mislim policajem spet plačevat položnic. Sej tko dosežejo svoje. Da te je strah. Da veš, kaj vse lahko izgubiš in ipak ti je tvoja rit najvažnejša. In pol se spet vsi pritožujemo po FB in karavana gre mirno dalje. Isti ksihti se nam režijo iz ekranov in mi vsi pomirjeni, da je vse po domačem. Varno. Poznam par ljudi, k delajo po 12 ur na dan.  Sicer dobre službe, ampak ej, 12 ur? Kje je pa privat life? In pri nas majo še tako logiko, da ti dajo vedet, da si lahko v uber vesel, ker sploh maš službo. Skor klečat pa poljubljat noge, ker so ti blagovolili met službo. Kaj te briga tvoj privat life, sej maš še 9 življenj. Boš takrat počival. Ker sej veš, kle ni služb. Kle ne, so pa zato drugje.

Kdaj koga spoznam in mi jamra na vse pretege, da kok je revež in broke in oh in sploh. Valda začnem jamrat še jaz, kako sem v pizdi. In pol si ti misliš, da je mogoče mal manj revež k ti, ampak da je bogi. Ma otroke in tko, to niso simple fore. In pol mi model prijavi: “Ja no. Katastrofa. Letos grem lahk sam enkrat v Dominikansko.” Ajoj, bog te nima rad. To pa res ni za fucking jamrat naokol. Jaz pa šla že skor sendviče s ta zadnjimi centi za otroke kupovat. Ampak itak je vsakmu njegov problem največji. Njemu ta Dominikanska, men če nimam za joint. In kle  sem zdej pri Prešernu. Sicer ni bil zeliščar, ga je pa rad drinkal. In ne vem, ma kej koga od nas to za brigat. Ne, ne praznujemo pijančeve smrti, ampak smrt (zakaj smrt tud ne štekam) nekoga, k nam je pustil veliko del. In to je edino, kar nas ma za brigat. Če ste taki puritanci, skenslajte pol knjižnice ven, ker uni “ta veliki” so bli skor vsi na substancah, v depri al pa nori. Če vam pa kej ni všeč, pejte brat Cosmopolitan pa nasvete kako naj bo tvoja rit čim bolj podobna Kardashianovi.

Sej ne da sem jaz kakšen ekspert za Prešerna, sam sem ga pa vseen ven izvlekla na maturi. Ne matura pri 18ih, ampak matura k sem jo delala 11 let nazaj. Tista fora, k lahk preskočiš srednjo šolo in greš direktno delat gimnazijsko maturo. Pridem v razred, nč kej preveč učila, seveda, pred mano komisija treh ljudi, pa za mano en model, k čaka, da bo po meni na vrsti. Listek, k sem ga izvlekla, je bil neki v tem stilu: “Kaj veš o Prešernu?” Jaz pa s helexom v riti začnem: “On je bil men k Jim Morrison. Obadva sta bla strelca, iste čupe sta mela pa pila sta ga oba.” Vsi se začnejo krohotat, sam una ena tečna ženska iz komisije je začela sikat: “To je resno!” Ja sej, resno, to vem. Pa kok je mel nezakonskih otrok, celo soap opero sem nardila iz Prešerna. Show time kamor pridem, nimaš kej. In seveda sem naredila slovenščino, ker sem jim pa tak esej oz. primerjavo Zločina in kazni in Visoške kronike napisala, da so sam gledali. No, sej, naredila sem vse, razen matematike. Ampak to je že za drugič. Sam, a mislite, da je une na maturi zanimalo, kaj dajem vase? Mislite da moje bralce to zanima? Sploh se mamo pa mi Slovenci kej za zmrdovat nad alkoholizmom. Ampak ne, mi smo kulturni. Tud jaz. Zatorej en kulturen čin vsem. Tokrat brez helexa v riti.

P.S.
En kulturni odlomek iz Creepytarije: “Pijemo, pijemo in se vsak posebej začne vžigat. Na zateženo foro. In mi začne skakat okol model, da ga po 22ih letih joba podcenjujemo. Itak da ne, sam kdo sploh si? In dalje veselica, ko pride kulturo do nas furat še moj dragi. Ne ravno trezen. In ta model, k sem pol skontala da je nek jaki literarni kritik, hoče nekaj povedat. Sorry, jaz tud. Glih ta moment. In model popizdi. Te pošlje v pičku mater. Prvič. Hoče nadaljevat, pa se glih takrat spet spomniš nekaj nujno povedat. In znori. Pička materina drugič. Gledaš svojga tipa, k veš, da je bolj rahlih živcev. Njemu je kultura to, da te bo sam na en uč, ne na dva. Sam je priden. Ker je to kultura. In mu tvoj tip zasika tko na easy, un pa lepo nazaj: “Kok knjig si pa ti prebral?” Pejmo se tepst. Kje je pa kultura? In mu tvoj tip zasika, da je prebral tri stripe, pa če je kej narobe. Če zna on naštet prvo ekipo kluba Sarajevo iz leta 1989, slučajno. Hja. Čiča je pogorel. Jaz pa tud, če slučajno kdaj kej izdam.”

Preberi tudi

  • 12/04/2017O, fuck, ne še kolumna Članica prokrastinatorskega kluba Na hitr pišem kolumno, lovim dva dni nazaj. Kar mi ni podobno. Ko sem začela skor dve leti nazaj pisat kolumne za Fokuspokus, so frendi stave polagali, […] Posted in Tereza Vuk
  • 15/01/2017Kakšen Kanin, jaz mam fanta!Ljudje smo pač večno nezadovoljna bitja. Pa ne mislim tistih kavč komentatorjev. Ker uni so res svojga keša vredni. Me prov zanima, kaj mora tem ljudem po glavah dogajat. Se kr en model […] Posted in Tereza Vuk
  • 27/03/2017Pozna kdo koga, k mu je ime Sandokan?Vsi k pišemo smo ego tripi Ko me kdaj kdo vpraša, kako je pisat kolumne, mu odgovorim, da je fucked up. Ker je res. Imet vsak teden novo temo in probat še napisat približno dobr, je kr […] Posted in Tereza Vuk
Povej naprej ...Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on TwitterShare on Google+Share on LinkedIn

Oddaj komentar