Bipolar Times Vse, kar rabiš, je pogum, da pokažeš svetu, kdo si v resnici.

Berlinske dogodivščine MTV zvezdnice

20.01.2019 · Objavljeno v Tereza Vuk

Zdej se me ne da zvabit več nikamor, enkrat pa ni blo tko. Ene 16 let nazaj me je sestrična našuntala, da greva mal pogledat Berlin. S sabo je vzela še enga frenda iz enga našga znanga benda, in smo pičili z avtom.

Tam nas je čakalo eno čist majhno stanovanjce njenga bivšega sošolca z likovne akademije. Vzhodni Berlin. V kopalnici sploh ni blo normalnega tuša, ampak sam na vrh una jeba, skoz kero teče voda, spodi pa sam tla, voda je pa sam v odtok odtekala. Baje da so meli nekoč v vzhodnem Berlinu tko. Al se je šel pa un mal preveč umetnika, pa kr vse ven odfukal. Sam jebeš vse to, mi smo šli tja žurat.

Kok top shit mesto
Prvič sem bla v Berlinu in sploh si nisem mogla mislit kok top shit mesto je to. Seveda se spomnim zelo malo, še to kar pišem, mi je mogla sestrična obnovit. Najprej sem se seveda mogla znajt kako pridet do ganje, ker una dva nista hašišarja. Mi kr en scinka kje je en park, kjer se zbirajo črnci k dilajo skunk. In sem šla vsako jutro sama na bus in do tja. Al na metro, se že ne spomnim. Ker za metro je sam sestrična kupla karto, midva sva se delala Slovenca, dokler ni prišla kontrola in so naju dol nagonil z “Laufen sie.” Jaz sem pol kupla karto, un ne. In ker on ni kupil karte, smo mel pol cele probleme, ker nismo mogli nikamor skup, pa sam ene ključe smo imeli. Pol smo se k eni debili iskali po Berlinu, ker sestrična je mela kamero, in midva sva hotla obadva snemat in sva se na konc v kurac poslala in je šel, brez ključev. Mobitela pa mislim da ni mel. Jao meni, k enga otroka sva ga mogle lovit naokol. In tko sva čez dan midve obredle vse, kar se je videt dalo. Moderno umetnost, Reichstag, Checkpoint Charile, postajo Zoo, vse.

Joint na Aleksander Platzu, točno opoldne
Enkrat je bil un model z nama, enkrat ne, sej nisem sledila. Ker itak sva se skoz neki kregala. Baje sem se sestrični pritožila, da me ma za neumno, pa da je odgovoril: “Nč bat. Se znam tud s takimi pogovarjat.” Grrrrr. Spali smo itak minimalno, ker smo vsako noč iskali dogajanje. Od kluba do kluba. V enem klubu sem vprašala enga tazga pridnega dečkota, če lahk notr skadim joint, pa me je prov butast pogledal pa rekel: “Pa sej si v Berlinu.” In tko sem se jaz odločila, da bom testirala, kje vse si ga lahk skadim. Cilj je bil Aleksander Platz, točno opoldne. In sem si tud ga. V bistvu sem kadila povsod. Tam sva tud enkrat sedele s sestrično pa jedle kebab, pa naju je en golob skoz motil in se je kr od nekje vzel en skin, pa ful brcnil goloba. Sva sam gledale.

In tko smo bluzili cele dneve. Čez dan to uno tretje, ponoč to, uno tretje. V enmu diskaču sva enmu črncu k ni vedel kje je Slovenija, razlagale tko: “Small country, with history more than 1000 years, 2 million people.” Modelu neki ni šlo v račun, pa je sam to prijavil:”A what? 2 million people for 1000 years? This must be a fucking incest.” Sej niti ni falil, jaz že skoz trdim, da smo kle vsi pofukani med sabo. In tko sem pol nekak hendlala vse vmes neki. Zjutri v pografitiran park po ganjo, pol me je sestrična vlačila še po galerijah, k mi res dol visi, se z unim še mal kregala, zvečer pa night life.

Izigravala zvezdo od nekdaj
Še na MTV-ju mi je uspelo bit. Itak, izigravala zvezdo od nekdaj. Sedela sam na enmu od teh trgov, zapušena sedim na štengah, se skrivam za sončnimi očali in čakam unadva. Kr naenkrat dva pred mano s kamero pa mi neki v švabščini nabijata. Pogledam gor, pa vidim un mikrofonček od MTV-ja.”I’m not from here.” “Even better.” Se je šlo pa za eno oddajo Total Request Live. Kao ti si izbereš eno glasbeno željo in valda daš veselo celmu svetu pred kamero še vedet, da ti bi to pa to slišal. Jaz že veselo maštam tam Led Zeppeline, pa onadva med pod nos poturita en listek, da sam izmed unih komadov si lahk neki izberem. Jebi ga ti zdej, kakšna je to glasbena želja. In gledam tam same Britney Spears napisane. Dej, ne se fukat. Končno zagledam Red Hot Chilli Peppers, komad By The Way, in zažvrgolim vsa zadeta tja v kamero: “Hello, my name is Tereza. I come from Slovenia. I would like to see RHCP.” Kr neki vse skup. So rekli, da bo ob štirih popoldne na sporedu, sam kdo ma cajt buljit v TV, če si v Berlinu. Ker Berlin je res zakon. Vsaj men je bil takrat. In kako drugačna sem bila. Zdej ne upam nikamor, kamoli ponoč sama lutat naokol.

Ker zadnjo noč mi je uspel še ta podvig. Ponoč smo se zaklepetali z enimi štirimi študenti, mislim da glih v unem parku, kjer se dila ganja. Baje so bli čist navdušeni nad mano, ker sem tam čebljala v vseh jezikih (je bla že dobra skuna). Ful smo se smejali, ampak tem dvema mojima je počas že dopizdilo vse skup. In sta šla. Jaz pa lepo sred noči, sred Berlina s štirimi tipi k jih prvič vidim. Baje je frend celo pot sestrični nabijal ves zaskrbljen: “Ma, Tereza je ostala sama s štirimi kurci!” Jao meni. Pa sej vem kaj delam. Dejmo rečt. Lahk bi bli pa psihiči. Sam niso bli. In isto ga je mirila sestrična, da se znam sama znajt, pa da so bli ok modeli. Itak, da so bli. Ker jaz sem šla kr k enmu prespat. Zakaj, ne me vprašat. Ne da bi kej imela ali pa kej tazga. Sam tja sem šla k enmu pridnemu berlinskemu študentu mu pojstlo zasest. Je že bil večji žur tam. Brez da bi komu kej javila, seveda, po mojem jaz takrat sploh mobitela nisem usala. Un je še vedno celo noč sekiral sestrično, da kje sem, pa da me ni, da se mi je ziher kej zgodilo. Kaj se zdej sekiraš za neumne ljudi? Jaz pa zjutri uletim k ta velika, pozvonim in sam: “Guten morgen.” Sta me sam gledala. Kako sem se sama vse to skoz kotalila naokol z metroji in vsem mi ni jasno. Če bi me danes poznali, bi vedeli zakaj.

In kot smo prišli, tko smo odšli. Čeprov smo se skoz kregali kdo bo snemal s tisto kurčevo kamero, čeprov smo se pošiljali v kurac in pol iskali naokol zarad ključev, čeprov je hotel vedno vsak na svoj konec in nismo nikol pol dorekli ničesar, smo se v končni vsi strinjali, da je blo super. In da je Berlin mega. Spomini so resda zbledeli, so pa ostale slike. Pa s sestrično se vedno nasmejiva tej dogodivščini. Unga nisem vidla nikol več. Sem ga pa zanč slučajno opazla na FB in je isti. Odbit še vedno. In še dobr ta takrat še ni blo FB-ja. Ker bi mela ziher zdej 4 švabske študente gor. Pa črnca k je zgrožen nad našim incestom.



Preberi tudi

Oddaj komentar