Članica prokrastinatorskega kluba Na hitr pišem kolumno, lovim dva dni nazaj. Kar mi ni podobno. Ko sem začela skor dve leti nazaj pisat kolumne za Fokuspokus, so frendi stave polagali, da mi ne bo uspelo. Jaz sem ta prva stavila proti seb. Itak. Standardno, vse proti seb. Pa ne ker ne bi znala pisat, ampak ...
Vsi k pišemo smo ego tripi Ko me kdaj kdo vpraša, kako je pisat kolumne, mu odgovorim, da je fucked up. Ker je res. Imet vsak teden novo temo in probat še napisat približno dobr, je kr jeba. Vseen to ni sam FB status. In ker mam za sabo že tok napisanega, kdaj res nimam ...
Ta sreda je bila v znamenju kulture. Vem glih sam zato, ker so ble popoldne štacune zaprte. Pa zarad FB, ker je bil poln Francetov in Vinkotov. In spet smo bli Slovenci na dveh straneh. Na unih, k so na vse pretege hvalili Moderndorferjev govor na proslavi, in na unih k so se kurčili nanjga ...
Prej sem mal gledala po FB, če najdem kakšno idejo za kolumno, ker mi tipično prokrastinatorsko deadline v rit skače. Moje standardne nedelje. Tipkanje, pošiljanje teksta uredniku, pa preklinjat sebe ker sem na svetu že 40 let pa še vedno vse zadnji moment delam. No in da me “glavni in odgovorni urednik” Jaka Tomc ne ...
Ljudje smo pač večno nezadovoljna bitja. Pa ne mislim tistih kavč komentatorjev. Ker uni so res svojga keša vredni. Me prov zanima, kaj mora tem ljudem po glavah dogajat. Se kr en model odloči en moment, da ma tok pun kurac samega sebe, si izmisli en nickname, dejmo zdej, udri brigu na veselje, srat po ...