Bipolar Times Vse, kar rabiš, je pogum, da pokažeš svetu, kdo si v resnici.

Ne vem, zakaj si vsi želijo dočakati starost, če pa starost sucks

07.08.2018 · Objavljeno v Tereza Vuk

Včeraj sem brala članek kako sta dva starčka v Nemčiji spizdila iz doma ostarelih in šla na Wacken open air poslušat Judast Priest pa Nightwish. Totalna modela. En je rekel kaj če sta bla dementna. Sam jaz res ne vem kako bi dva dementna ušla, prišla do tja, kupila karte in šla notr žurat. Kakorkoli že, uni v domu so zagnali galamo in ko so ju najdli na metal festivalu so ju s policijo pripeljali nazaj.

In kle se vprašam, sta v zaporu al kaj? Kot da človek v sebi ne bi smel bit mlad za večno. Metalec ali rock’n’roller. In kakšen je to kurčev life? Rodiš se odvisen od drugih v plenicah in konec je identičen. Drugi ti menjajo plenice in uravnavajo tvoje življenje. Neki časa nazaj sem začela brat Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1/4, dogajanje v domu ostarelih. Sej je blo smešno, ampak me je hitr minilo brat. In po mojem še marsikoga. Ker noben ne bi tam pristal.

Na koncu našega bloka je en tak dom. Vsak dan gledam te modele kako pridejo v lokal na kavico ali v trgovino po napolitanke. Vsi s tistimi hojicami ali na invalidskih vozičkih. Poslušam njihove 60-letne otroke, kako jih vzpodbujajo ob kavi na sončku ali jih napizdevajo. Uni so pa sam tiho. Ni več energije za nič. Ok, so izjeme, kot je en 91-letnik k pride v našo kafano sam z avtom in mi reče: “Moja zadnja želja je, da še enkrat poližem pičko. Ker kurac mi itak ne stoji več.” Ma nemoj.

Pol je boljš, da si cel life rock’n’roll
Recimo, to je tud ena unih stvari k ti je samoumevna. Da bo modelom skoz kurac stal. Pol se pa pogovarjam s čičati, pa vsi na kamagrah in viagrah. Mora bit kr udarec za tipa, da njegov korenjak ni več un Bruce Willis, ampak je sam še Die Hard. Ampak ne bom preveč pametna, da mi jutr teta menopavza ne potrka na vrata. Bom ta prva k bom okol iskala lubrikante.

Sploh ne vem zakaj si vsi želijo dočakati starost, če pa starost sucks total. Komi hodiš, komi dihaš. In tud če še dihaš, maš keš za dom ostarelih? Celo življenje garaš zato, da na konc nimaš niti za dom. Otrokom si v breme, vsem si v breme. En navaden nebodigatreba. Umri čimprej, pa da je mir pri bajti. Ni več koristi od tebe. In sam čakaš smrt. Groza. In zakaj sem sploh živel? Da sem celo življenje delal, zdej mam pa jeftino penzijo? Da životarim na stara leta? Tega pa res ne štekam. Pol je boljš, da si cel life rock’n’roll, pa ko jebe vse po spisku. Kdo mi sploh garantira visoko starost, kaj šele penzijo, če so že vse pokradli. Life je res en navaden kurac. Poslušaš šefa leta in leta in mu prikimavaš, ko se ga pa končno znebiš, te pa kap rukne. Evo ti zdej življenje.

Nekoga k je bil z njeno popkovino spojen, se ne spomni več
In mi je groza gledat te starčke uboge. Ko da prodajalki tist ubogi tošelj s centi, ker ne vidi več, pol pa še centov zmanjka, pa kdo drug v vrsti založi. A sem živel tok let za to? Ob klubu 27 nas srh spreleti, ampak kdo the fuck si jih pa predstavlja v domovih upokojencev? En Jimi, pa en Jim, pa ena Janiska, pa ena Amy, pa Kurt. Vsaj dober band bi mel, če ne druzga. Vsak svojo protezo v gobec, pa udri brigu na veselje. Umetni kolki bi že zdržali.


Starost ni čist nč lepa. Gledam svoja ta stara dva, k mi je blo logično,da bosta za forever moja opora, moj steber. Eh, kurac moj. Mi že brat prek Skypa iz Pariza teži: “Pejt večkrat do mame! Stara je, kaj kle ne štekaš??” Ja, da ni stara. Zame ne. In ne sme bit. In mi gre na živce vse to. Kdaj se je vse to zamenjalo? Jaz sem njihov otrok, ne pa oni moji otroci. Še živet nisem začela zares, pa že neki okol njih skoz. In me boli to gledat. Nočem ju gledat starih. Sej ne rečem, en še smuča, ta drug hod v Brazilijo, sam tko, nočem met takih odgovornosti na grbi. In kok creepy mora bit ko si enkrat tko obnemogel, da ti morjo drugi brisat rit. Vso dostojanstvo gre takoj down the drain.

Noben od nas ne bi umrl, ampak noben od nas tud ne bi rite nastavljal okol negovalkam. Zadnjič sem gledala en posnetek, kako sin sprašuje mamo kdo je on. Ženska ne ve. Nekoga k je bil z njeno popkovino spojen, se ne spomni več. Mozak je rekel čao zdravo in je šel po svoje. Pozabila ves svoj life. Na koncu v avtu se model tko zjoka, da te stisne pri srcu, ker res, ker fucked up feeling mora bit to, da te lastna mati ne prepozna zarad demence. Tko kot en frend zadnjič k sem ga srečala, pa je šel proti domu upokojencev na koncu ulice. “Kam ti?” “Ma una gospa je zobe pozabla na mizi. Ji jih nesem nazaj.” No, super.

Preberi tudi

  • 13/11/2017Zgodbe poteptanih dušVčeraj, ko so ljudje hiteli na volišča obkroževat svoje favorite, je bila moja edina dolžnost sam napisat neki. Čeprov mi je zadnjič ena bralka poslala sporočilo, da se je sodelavcu na […] Posted in Tereza Vuk
  • 22/05/2017Js bi bla razprodana prej k kokain v bombončkihUra je deset zjutri in polomljena od vikenda pišem na hitr, da me urednik ne ubije. En dan bom tko nagonila vse kolumne v pm, da nobenmu ne bo nč jasno. Prvega junija bo točno dve leti od […] Posted in Tereza Vuk
  • 11/12/2017Pozor, fake news!Ta teden je Oliver Dragojević umrl na vsak drug dan. Par dni prej Kirk Douglas. Black Adder je pa itak vsako leto pokopan. In ko je včeraj umrl legendarni Jernej Šugman, jih velik ni […] Posted in Tereza Vuk

Oddaj komentar