Bipolar Times Vse, kar rabiš, je pogum, da pokažeš svetu, kdo si v resnici.

Kako globoko lahko grem? Do konca!

20.01.2017 · Objavljeno v Jaka Tomc

Sem bil v sredo gost v trboveljski knjižnici. V bistvu sem bil prvič gost v kaki knjižnici, zato niti nisem imel pričakovanj. Upal sem samo, da ne bom odgovarjal zgolj z “da” in “ne”. Ker včasih imam probleme s komunikacijo, predvsem s “small talkom”, ko spoznam kakega novega človeka. No in je bil moj izpraševalec pesnik, pisatelj, režiser in občasni igralec, skratka vsestranski umetnik Vid Šteh. Pa me je še pred začetkom vprašal: “Glede manične depresije. Kako globoko lahko greva?” Pa sem brez oklevanja rekel: “Do konca.” Ker sem se že pred leti odločil, da bom o svoji spremljevalki zadnjih deset let govoril brez dlake na jeziku. Pa ne zato, ker bi bil važen, da sem z njo, ampak ker se mi zdi prav, da se o bipolarni motnji govori.

Nedokončan projekt
Leta 2010 sem z namenom, da povem svojo zgodbo, napisal knjigo Manični poet. Na datum izida sem – kako je življenje lahko ironično – pristal v psihiatrični bolnišnici. Naslednjih enajst dni sem bil privezan na posteljo, gost bolnišnice pa sem bil pet mesecev, kar je še danes moj osebni rekord. Knjiga je vseeno izšla in na nek način postala uspešnica. Tudi zato, ker je bila dolgo na voljo brezplačno na mojem blogu. Toliko pohval, kot sem jih dobil za Maničnega poeta, nisem dobil za nobeno drugo knjigo. Jaz pa z njo nisem zadovoljen. Enostavno nisem šel dovolj globoko vase. Zdi se mi kot nedokončan projekt, ki ima neverjeten potencial, da postane ena temeljnih knjig o bipolarni motnji pri nas. Tako za strokovnjake, ki jim manjka poglobljenega vpogleda v glavo bipolarca, kot za ljudi z bipolarno motnjo in njihove družinske člane, prijatelje in znance. Pa tudi za firbce, ki se sprašujejo, kaj se dogaja s človekom, ki se dere sredi mesta, se slači pri minusu ali pleza bos na grajski hrib.

Ja, vse našteto in še mnogo več se mi je zgodilo in vse epizode bom podrobno opisal v prihajajoči knjigi. Zaradi ljudi, ki morajo preživljati podobno zgodbo kot jaz, pa jih nihče ne razume. Zaradi ljudi, ki ne razumejo, pa bi radi razumeli. Pa tudi zaradi sebe, ker razumem in bi rad svoje (spo)znanje o bolezni delil naprej. Poleg tega me zgodba okoli Maničnega poeta preveč žre, da bi kar pustil stati in se delal, da je vse ok. Da bo nova knjiga berljiva, sploh ne dvomim. Da bo poučna, tudi ne. Zanimiva? Brez kančka dvoma.

Na kavi z Haleyem Joelom Osmentom
V svojih maničnih obdobjih sem doživel marsikaj. Ljudje se, ko jim razlagam, da sem nekoč mislil, da sem zmaj, rahlo nasmehnejo, a si ne morejo predstavljati, kakšen je občutek. Ali pa takrat, ko sem mislil, da sem genetsko skonstruiran atlet nove dobe. Pa sem tekel, najprej po mestu, potem po stadionu Stožice. Mislil sem tudi, da lahko tečem čez ljudi. Dokler me ni ustavila pest nekega sprehajalca. Pa ni bilo hudega, enostavno me je odbilo in sem tekel naprej. Pa takrat, ko sem se pogovarjal z nekom in bil prepričan, da je Haley Joel Osment, to je tisti mali iz filma Šesti čut. Nazadnje pa sem iskal vodjo projekta Odprta kuhna. Uletel sem na Pogačarjev trg z znakom v roki in ga vrgel na tla. Ne v ljudi. Na tla, mimo ljudi. In sem se drl, da sem “edini Žid v Ljubljani.” Nato sem se mirno odpravil čez Tromostovje in se usedel na klopco pri maketi na Prešernovem trgu. V minuti je prišla policija, kmalu so poklicali rešilca, pobrali izjavo prestrašenega Angleža in v Polju so že postiljali posteljo zame. To je bilo aprila 2015. Moja zadnja manija. Čez nekaj tednov sem enemu od ljubljanskih policistov razlagal o svoji bolezni in predlagal, kako naj ukrepajo, ko srečajo kakega maničnega. Vprašal me je: “Kako globoko lahko greš?” Odgovoril sem: “Do konca.”



Preberi tudi

  • 13/05/2017Vsak dan se spomnim, da sem bipolarecVsak dan se vsaj dvakrat spomnim, da sem bipolarec. Najprej zjutraj, ko poleg prehranskih dodatkov vzamem majceno tabletko antipsihotika, in nato še zvečer, ko pogoltnem t. i. […] Posted in Jaka Tomc
  • 17/01/2017Pisatelj sem postal tako, kot nekdo postane gejTole je moj prvi zapis na tej strani po septembru 2015. Zaman ga boste iskali, tako kot vse, ki so bili tukaj zapisani pred njim. Zakaj? Ker se mi je zdel pravi trenutek za nov začetek. K […] Posted in Jaka Tomc
  • 09/03/2017Z novim modelom nad hlapčevstvo avtorjevPred sedmimi leti, ko sem ustanovil založbo Manični poet, sem si obljubil, da bom vedno pošten do avtorjev. Čakal sem šest let, da sem obljubo lahko izpolnil. Po šestih letih je namreč na […] Posted in Jaka Tomc
Povej naprej ...Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on TwitterShare on Google+Share on LinkedIn

Oddaj komentar